Časovnica

1990

Mirovno gibanje

Ideja o ustanovitvi Mirovnega inštituta nastane v mirovnem gibanju konec osemdesetih let v Sloveniji. Takrat je že jasno, da se bo Jugoslavija kot federativna država težko ohranila. Prvotni namen je spodbujati in podpirati iniciative za mir na področju Jugoslavije in v Evropi ter raziskovati na področju nenasilja ter mirovnih študij. Ustanoviteljice in ustanovitelji sodelujejo z več mirovnimi inštituti ter gibanji v Evropi in širše. Posebej intenzivno na začetku sodelujejo z Avstrijskim centrom za mir in reševanje konfliktov v Stadtschlainingu (Gradiščanska).

Marec 1990
Javno predstavljena nadstrankarska pobuda za demilitarizirano Slovenijo pod geslom »Za suvereno Slovenijo, brez pušk in bajonetov – danes! Če res želimo mir, potem odvrzimo orožje!«. Pobudo so pripravili_e Marko Hren, Vlasta Jalušič, Janez Janša, Peter Jamnikar, Tomaž Mastnak, Jožef Školč, Jaša Zlobec in Janez Sodržnik in se zavzeli_e za odpravo vojske, ker je najboljša varnostna politika mirovna politika, ta pa ne gradi na vojaški sili.

April 1990
Prve večstrankarske volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije. Na njih zmaga koalicija Demos. Sodeluje tudi Neodvisna lista novih družbenih gibanj, s kandidatom Markom Hrenom kot nosilcem liste, ki pa ne prestopi parlamentarnega praga.

Avgust 1990
Slovenija dobi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih, ki ukine delavske svete tako da vse upravljanje preide na skupščino podjetja, upravne odbore in direktorje_ice.

12. oktober 1990
Sprejeta je Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je zagotovila »varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami«.

1990–1991

Prve aktivnosti

Potekajo aktivnosti, da bi Mirovni inštitut ustanovila vlada RS, saj bi jo ta podpiral pri vodenju zunanje mirovne politike. Mirovno gibanje je doseglo, da je v ustavi Slovenije zapisano, da »pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«. Številni ljudje podpišejo tudi Deklaracijo za mir. Vendar vlada RS umakne podporo, zato Mirovni inštitut ustanovijo posameznice in posamezniki.
Zgodovinar Božo Repe v članku Kdo je zatrl mirovništvo v Sloveniji?, (Mladina, 2010) opiše potek dogodkov. Dušan Plut pa predstavi svojo izkušnjo v prispevku Utrinki o Zelenih Slovenije in osamosvojitvenem Predsedstvu RS med mirovništvom ter oboroženim bojem. Izšlo v knjigi Vojna in mir (Mirovni inštitut, 2011).

25. junij 1991
Vsled nemožnosti dogovora o ureditvi Jugoslavije sledi razglasitev neodvisnosti Slovenije, sprejmejo se temeljni dokumenti, dan potem pa JNA pošlje tanke na ulice in začne se desetdnevna vojna v Sloveniji.

7. julij 1991
Podpis Brionske deklaracije, ki je pomenila ustavitev vojaških operacij na ozemlju Slovenije in zamrznitev procesa osamosvajanja za 3 mesece. JLA se umakne iz Slovenije in poseže v spopade na Hrvaškem, tako da od avgusta vojna začne divjati tam, pozneje pa še v BiH. 

1991

Delovanje proti vojni

Od svojih začetkov Mirovni inštitut z mirovnimi iniciativami iz nekdanje Jugoslavije v prizadevanju čim prej prekiniti vojno v nekdanji Jugoslaviji sodeluje v mreži institucij, ki je že takrat temeljila na elektronskih povezavah.

17. december 1991
Demonstracije v organizaciji ženskih skupin za ohranitev zakonitega in z ustavo zagotovljenega abortusa. 55. člen ustave, ki govori o pravici o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, hoče Demos izpustiti iz nove ustave. Velike demonstracije pred parlamentom ustavijo sprejetje ustave brez tega člena. Ustava, v kateri nekoliko spremenjeni člen ostane, je sprejeta 23. decembra 1991.

1991

Nenasilno reševanje konfliktov v Jugoslaviji

Seminarji in konferenca (Ljubljana, Salzburg, Stadtschlainning).
Organizira Mirovni inštitut skupaj z Avstrijskim centrom za mir in reševanje konfliktov v Stadtschlainingu.
Iniciativa je aktiven, a žal neuspešen poskus preprečiti ali vsaj zamejiti vojno v nekdanji Jugoslaviji, še posebej spričo umika JLA najprej na Hrvaško, potem pa v BiH. Na seminarje so poleg organizacij civilne družbe, raziskovalk in raziskovalcev konfliktov, aktivistk in aktivistov vabljeni tudi političarke in politiki. Srečanja se udeleži zadnji predsednik predsedstva Jugoslavije Stipe Mesić. Prispevki, razprava in predlogi rešitev so objavljeni v knjigi Yugoslavia, War, ur. Tonči Kuzmanić in Arno Truger (Mirovni inštitut in Avstrijski študijski center za mir in reševanje konfliktov, 1992).

1991–1993

Raziskovanje vojske in vojaštva (sociologija vojske)

Tema je vojaštvo in vojaške organizacije v 20. stoletju v Sloveniji. Med drugim zajema tudi partizansko in domobransko vojsko, kar je posebej predstavljeno v knjigi Rdeče in črno: slovensko partizanstvo in domobranstvo avtorice Doroteje Lešnik in avtorja Gregorja Tomca (Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995). Knjiga je družboslovno kritičen odziv na sodobne polemike o vlogi partizanstva in domobranstva in presega ideološke in dnevnopolitične poglede. Avtorica in avtor posebej poudarjata analizo ideološkega in vrednostnega sveta obeh strani v spopadu.

1991–1995

Aktivnosti in sodelovanje z mirovnimi skupinami v nekdanji Jugoslaviji, delo z begunci in begunkami

V sodelovanju z Društvom za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela je Doroteja Lešnik v prostorih Mirovnega inštituta med leti 1991 in 1995 izvajala delavnice za otroke iz ljubljanskih begunskih centrov. Potekale so podporne aktivnosti (denimo prevajanje) za skupino za samopomoč za mlade begunce in begunke, ki jo je vodila Lynne Jones, ravno tako so tekle tudi podporne delavnice in pogovori za ženske, begunke iz Sarajeva in druge.

Januar 1992
Evropska unija prizna Slovenijo.

26. februar 1992
IZBRIS
Ministrstvo za notranje zadeve brez vednosti prizadetih in javnosti nezakonito izbriše iz registra 25.671 stalnih prebivalk in prebivalcev, ki so bili po »poreklu« zvečine iz drugih republik SFRJ. S tem so izgubili svoj pravni status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice. Zanje je začel veljati zakon o tujcih, torej so bile_i obravnavani kot tujci_ke, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji. Med izbrisanimi so bile tudi v Sloveniji rojene osebe.

1. marec 1992
Začetek vojne v Bosni in Hercegovini.

1992

Iniciativa Demilitarizacija otoka Visa

Mirovni inštitut skupaj s Centrom za Mir, Zagreb, in nemškimi mirovniki izvede posebno akcijo na Visu, po kateri se JLA mirno umakne z otoka.
Demilitarization of the Island Vis by Tonči Kuzmanić, The Intruder, No. 4, 1992

11. november 1992
Sprejet je Zakon o privatizaciji podjetij v družbeni lasti, ki pomeni prodajo družbenega kapitala po različnih modelih.  

1992

Vzgoja za mir

Seminarje organizira Doroteja Lešnik, potekajo v Kopru in so namenjeni učiteljicam in učiteljem iz regije Alpe-Adria-Donava (Avstrija, Italija Hrvaška, Slovenija).

1993
V Sloveniji je več kot 70.000 begunk in beguncev pred vojno na Hrvaškem in v BiH. Večina je nastanjena pri znankah in znancih ter svojcih, več kot 11.000 pa v sprejemnih centrih po državi. Že leta 1992 pa Slovenija ne daje več začasnega zatočišča begunkam in beguncem iz nekdanje Jugoslavije.

1993

Peticija za preklic embarga na uvoz orožja v BiH

Peticija za preklic embarga na uvoz orožja v BiH je naslovljena Združenim narodom, ameriškemu predsedniku Billu Clintonu in ameriškemu kongresu. Podpisniki peticije so številni mednarodni ugledni intelektualci in intelektualke ter nekdanji člani in članice gibanja, sodelavci, sodelavke, ustanovitelji in ustanoviteljice Mirovnega inštituta: Alenka Arko, Marko Hren, Vlasta Jalušič, Tonči Kuzmanić, Tomaž Mastnak, Rudi Rizman.

Marec 1994
Spremeni se medijska zakonodaja. Sledi privatizacija, komercializacija in liberalizacija trga medijev.

April–julij 1994
Poteka genocid v Ruandi nad več kot 800.000 Tutsiji in zmernimi Hutuji. Ubijanje se vrši pred očmi celotne svetovne javnosti in mednarodne skupnosti, ki ne ukrepa, temveč njeni predstavniki in predstavnice zbežijo iz države.

1994

V ZDA izide knjiga Independent Slovenia. Origins, Movements, Prospects

Ur. Evan Kraft in Jill Benderley (St. Martin’s Press, New York, 1994). Štiri poglavja v knjigi prispevajo sodelavci, sodelavke, ustanovitelji in ustanoviteljice Mirovnega inštituta.

1994

Zgodba za Macija

Knjiga za otroke v štirih jezikih je hkrati tudi praktični vodič kreativnega pisanja, primer mirovne vzgoje in dokument medkulturnega sodelovanja. Nastala je kot poskus kolektivnega pisanja skupne zgodbe, ki so jih na eksperimentalnih delavnicah Vzgoja za mir ustvarili otroci in odrasli iz različnih držav. Uredniki: Sašo Gazdić, Mojca Hudolin, Jelka Vintar (Mirovni inštitut, Založba Karantanija in Zavod Republike Slovenija za šolstvo in šport, Ljubljana, 1994).

Julij 1995
Med vojno v BiH se med drugimi grozodejstvi zgodi tudi genocid v Srebrenici: pobitih je več kot 8.000 muslimanskimi dečkov in mož. Množični umor izvedejo enote bosanskih Srbov in plačancev pod vodstvom generala Ratka Mladića in takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića. 

1995

Širitev raziskovalnega področja

Sodelavci in sodelavke Mirovnega inštituta se angažirajo v več projektih na področju preprečevanja vojne in nasilja ter začnejo premišljati vzroke za vojno. Sistematično začnejo povezovati teme, pomembne za razumevanje vzrokov nasilja in vojn: (ne)enakost in diskriminacijo, rasizem, nacionalizem, izključevanje določenih skupin ter množično mobilizacijo za nasilje. S tem se dejavnost Mirovnega inštituta razširi na celotno področje sodobnih družbenih in političnih študij ter obsega tudi študije spolov, kulturne študije in aktualno problematiko.

1995

Nastanek, razvoj in vloga neodvisnih ženskih skupin v Sloveniji

Raziskovanje delovanja ženskih skupin in feminističnega gibanja 1980–1995.
Rezultat je knjiga Vlaste Jalušič Kako smo hodile v feministično gimnazijo (založba *cf, Ljubljana, 2002). V njej so objavljeni intervjuji z Milico G. Antić, Nives Brzić, Andrejo Čufer, Mojco Dobnikar, Vlasto Jalušič, Metko Mencin, Mirjano Nastran Ule, Tanjo Rener, Natašo Sukič, Doro Škerjanc Battelli, Renato Šribar, Suzano Tratnik, Lili Vučenović in Darjo Zaviršek.

1996

Začetek raziskovanja političnega ekstremizma in nasilja do tujcev, tujk in drugačnih v Sloveniji

Mirovni inštitut začne raziskovati to temo in sodelovati z mednarodnimi akterji, organizira mednarodno konferenco na to temo. Udeleženci_ke so iz univerz in raziskovalnih institucij v ZDA, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Slovenije (Albert Reiterer, Henry Huttenbach, Caas Mudde, Thomasz Szabo, Silva Mežnarić, Ivan Vejvoda, Vlasta Jalušič, Rudi Rizman in drugi).

Eden od rezultatov raziskovalnega projekta je bila knjiga Tončija Kuzmanića Bitja s pol strešice (zbirka Mediawatch, Zavod za odprto družbo, Ljubljana, 1999).

1997

Selitev na Metelkovo 6

Selitev Mirovnega inštituta iz začasnih prostorov na Hotimirovi 19 v prostore na Metelkovi 6.
V stavbi nekdanje vojašnice JLA od leta 1993 delujejo nevladne organizacije, kolektivi in posamezniki_ce, ki se ukvarjajo z neodvisno kulturno in umetniško produkcijo, raziskovanjem in zagovorništvom manjšinskih in marginaliziranih skupin.

1997
Slovenija sprejme zakon o začasnem zatočišču, ki je precedens, saj  uvaja »začasen« begunski status, s čimer pride do prve erozije pravice do azila v Evropi. Številni begunci iz BiH so prisiljeni zapustiti Slovenijo.

1997

Raziskovanje vojne in nasilja ter možnosti teoretizacije in preprečevanja

Iz proučevanja, kako lahko klasične in (post)moderne teorije vojne in nasilja prispevajo k razumevanju sodobnih konfliktov in pojavov nasilja, je izšlo več študij o vojni v nekdanji Jugoslaviji. Prispevka Vlaste Jalušič in Tončija Kuzmanića sta objavljena v knjigi The Violent Dissolution of Yugoslavia causes, dynamics and effects. Collection of Papers, ur. Miroslav Hadžić (Centre for Civil-Military Relations, Beograd, 2004).

24. junij 1998
Ustavno sodišče odloči, da je bil izbris neustaven.

1998–2000

Kulturna industrija

Raziskovanje kulturne politike in kulturne industrije v Sloveniji pokaže na potrebo po večji kulturni participaciji in kulturnem pluralizmu, večjem ravnovesju med institucionalno in izveninstitucionalno ustvarjalnostjo ter bolj uravnotežen pristop k elitni in popularni kulturi na drugi strani.

1998–2001

Raziskovanje perspektiv za politike enakih možnosti v srednji in vzhodni Evropi

Poteka raziskovanje položaja žensk v postsocializmu, posebej v politiki, antifeminizma in možnosti za politike enakih možnosti.
Rezultat je knjiga Vlaste Jalušič in Milice G. Antić, Ženske – politike – možnosti. Perspektive politike enakih možnosti v srednji in vzhodni Evropi (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2001).

1998–2013

Delavsko-punkerska univerza (DPU)

Izobraževalni projekt Mirovnega inštituta odpira možnosti aktivnega izobraževanja (predavanja, diskusije, bralni seminarji) mladih in manj mladih o najsodobnejših političnih temah, ki jih sterilna vednost etablirane univerze prezira ali o njih sramežljivo molči. DPU izhaja iz podmene, da univerza že nekaj časa šepa na področju premisleka sodobne družbene in politične realnosti. Vsako leto razglasi novo temo, ki je predmet ciklusa tedenskih predavanj v Klubu Gromka na Metelkovi in bralnih seminarjev. Teme 16 letnikov so: Revolucija, Neokonzervativizem, Nova desnica, Nova levica, Utopistike, Maj ’68, Ljubezen in politika, Postfordizem, Politična ekologija, O grehu, Totalitarizem, Neumnost, Šola kot ideološki aparat ekonomije, Razredni boj po razrednem boju, Financializacija, Dvojna kriza evropskih integracij.
Kot predavatelji in predavateljice med drugim nastopijo: Sergio Bologna, Božidar Debenjak, Wolfgang Heuer, Bogomir Kovač, Peter Klepec, Thomas Marois, Jože Mencinger, Sandro Mezzadra, Josip Rastko Močnik, Luisa Passerini, Dolores Richter, Jacques Rancière, Svetlana Slapšak, Jan Toporowski, Jože Vogrinc in številni drugi.

Za oblikovanje, organizacijo in izvedbo programa DPU skrbi programski odbor, ki ga sestavlja od deset do petnajst dodiplomskih in podiplomskih študentk in študentov humanistike in družboslovja pa tudi naravoslovnih in tehničnih ved. Programski odbor DPU vodi koordinator_ka z enoletnim mandatom. Leta 2013 aktivnosti Delavsko punkerske univerze preidejo na novo ustanovljen Inštitut za delavske študije.
>> Arhivske strani DPU

1999
Začne veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo.

1999–2003

Premišljanje pristopanja k Evropski uniji

Kritično analiziramo proces približevanja Slovenije Evropski uniji v luči novih razmerij moči, priložnosti in napak. Konec leta 1999 Mirovni inštitut v Državnem zboru organizira okroglo mizo Evropska unija – izziv, priložnost ali alternativa Sloveniji, Zavod za odprto družbo pa spomladi leta 2000 okroglo mizo Evropska unija med mitom in resničnostjo. Na podlagi teh pogovorov nastane knjiga Obrazi naši Evrope avtoric in avtorjev Tomaža Mastnaka, Irene Brinar, Natalije Vrečer, Vere Kozmik Vodušek, Saša Gazdiča, Tončija Kuzmanića (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2001).

2000
Ustanovitev Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije.

2000

Predstavitvena zloženka Mirovnega inštituta

2000–2001

Začetek sodelovanja z Open Society Foundation

Mirovnemu inštitutu se pridružijo trije programi nekdanjega Zavoda za odprto družbo Slovenija: Medijski program, program Civilna družba in Program mednarodnega sodelovanja za obravnavo aktualnih političnih in socialnih tem East East. Med leti 2001 in 2014 Mirovni inštitut kot priznanje za uspešno delo prejema dolgoročno institucionalno podporo Fundacije za odprto družbo, kar mu omogoči intenziven razvoj, rast in poglobljeno delo.
>> Povzetek pogovora ob 30. obletnici delovanja fundacije Georgea Sorosa na področju nekdanje Jugoslavije, 6. maj 2021

2000–2005

Raziskovanje rasizma in ksenofobije v postsocializmu in v okviru nacionalne države

Eden od rezultatov je knjiga Nation-States and Xenophobias. In the Ruins of Former Yugoslavia, ur. Mojca Pajnik in Tonči Kuzmanić (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2005),

2000–2007

REKOS (Skupina za reševanje konfliktov v skupnosti)

Projekt je namenjen usposabljanju skupine trenerjev za reševanje konfliktov v skupnosti, razvijanju programa reševanja konfliktov ter vzpostavljanju dialoga med različnimi družbenimi, etničnimi in drugimi manjšinami. Delovna skupina: Andreja Čufer, Mojca Frelih, Elizabeta Kirn, Ernesta Koprivc, Mojca Manček, Meta Privšek, Katarina Višnar, Ksenija Šabec.
Potekajo delavnice, bralni krožki, odmevna je akcija Zbiranje igrač za begunske otroke, protesti proti ksenofobiji.

2000–2007

Delovanje Skupine za spremljanje nestrpnosti

Skupina pripravlja poročila, v katerih sodelujejo številni avtorji in avtorice, analizirajo konkretne primere nestrpnosti in sovraštva do tujcev in drugačnih, ranljivih in marginaliziranih skupin predvsem v Sloveniji. V javnosti poročila naletijo na burne odmeve, tudi v nekaterih medijih, ki se jih analizira. Vodji projekta sta Sabina Autor in Roman Kuhar, sodelavca in sodelavka na projektu pa Dušan Rebolj, Ružica Boškič in Tomaž Trplan.

April 2001
Sprejet je nov zakon o medijih, ki naj bi varoval slovensko kulturo in produkcijo, jezik in ustvarjalnost s strogo regulacijo količine domačih vsebin.

Junij 2001
Poteka referendum o pravici do oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), s katero se peščici samskih žensk odvzame pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok

Junij 2001

Deseta obletnica Mirovnega inštituta

Mirovni inštitut slavi deseto obletnico vsebinsko, kadrovsko in finančno okrepljen.

2001

Pet tematskih področij

Stroga akademska perspektiva v raziskovanju se nenehno povezuje  s konkretno socialno in politično angažiranostjo. Delo na Mirovnem inštitutu je usmerjeno tudi v obravnavo marginaliziranih socialnih in političnih tem, ki ponavadi ne najdejo prostora v dejavnostih main stream institucij. Nastane vrsta raziskovalnih projektov in akcijskih raziskav, ki pokrivajo še številna druga področja. Raziskovalno in aktivistično delo od 2001 poteka na petih tematskih področjih: človekove pravice in manjšine, politika, mediji, spol in kulturne politike.
>> Predstavitvena brošura Mirovnega inštituta, 2001

11. september 2001
Zgodi se napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku, ubiti so številni Američani in državljani drugih, zvečine zahodnih držav.

2001

Raziskovanje tem državljanstva, problematike izbrisa, zagovorništvo izbrisanih

Izključevanje iz državljanstva in tema odvzetja statusa stalnih  prebivalcev v primeru izbrisanih postaneta pomembni raziskovalni in zagovorniški temi na Mirovnem inštitutu. Razkritje obsega kršenja pravic izbrisanim predstavlja osnovo za nadaljnje zagovorništvo in boj za popravo krivice. Ena od mednarodno najbolj citiranih prvih publikacij na to temo je knjiga Izbrisani – Organizirana nedolžnost in politike izključevanja (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2003) avtoric Jasminke Dedić, Vlaste Jalušič in Jelke Zorn.
Leta 2003 izide tudi raziskovalno poročilo Jasminke Dedić Sodobno državljanstvo: politike vključevanja in izključevanja.
>> Spletna stran posvečena tematiki Izbrisa

Oktober 2001
ZDA (skupaj z Veliko Britanjijo, Avstralijo in Natom) začnejo domnevno povračilne ukrepe z invazijo na Afganistan.

2001

Začetek raziskovanja migracij

T.i. »prebežniška kriza« in vse večja politizacija migracij sta spodbudi za raziskovanje položaja imigrantov, migrantk in migracijskih in azilnih politik. Knjiga Mojce Pajnik, Marte Gregorčič in Petre Lesjak-Tušek Prebežniki, kdo ste? (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2001) predstavlja izsledke raziskave o prebežnikih v Sloveniji.

2001–2013

Revija Medijska preža

Na Mirovnem inštitutu poteka kontinuirano raziskovanje in spremljanje področja medijev in izdajanje publikacij. Ena od njih je Medijska preža, ki začne izhajati že leta 1998, prvih deset številk izda Zavod za odprto družbo. V njej so objavljene številne aktualne analize stanja na medijskem področju, pa tudi konkretne študije medijskih vsebin ter političnega in medijskega dogajanja. Urednica Brankica Petković.
>> Po 15 letih je ugasnila Medijska preža/Media Watch, članek Klare Škrinjar (Delo, 27. 1. 2014)

2001–2013

Dvojezična knjižna zbirka Mediawatch

V zbirki, ki začne izhajati leta 1998 pod okriljem Zavoda za odprto družbo, izhajajo študije številnih raziskovalcev in raziskovalk ter analitikov in analitičark medijskega in političnega dogajanja, ki prihajajo  iz različnih družboslovnih in humanističnih področij ter institucij. Zbirka Mediawatch z izjemnim razponom tem sega čez ozko medijsko polje. Vsebine se razpenjajo od analiz svobode tiska in diskriminatornih medijskih diskurzov do poglobljenih študij problematike medijske politike, javnosti in političnega diskurza.

2001–2005

Novinarski večeri v Galeriji Škuc

Mednarodni javni pogovori o medijih in novinarstvu potekajo kot del projekta Mediawatch in jih že od leta 1997 organizira Zavod za odprto družbo. Namen Novinarskih večerov je dvigovanje profesionalnih standardov in razvoj medijske skupnosti. Voditeljica večerov je Ksenija Horvat. Sodelujejo novinarji in novinarke, uredniki in urednice, raziskovalci in raziskovalke, strokovnjaki in strokovnjakinje ter javne osebnosti.

2001–2006

Forumi Mirovnega inštituta

Javne razprave s priznanimi raziskovalci in raziskovalkami, ustvarjalci in ustvarjalkami politik ter aktivisti in aktivistkami o temah migracij, vojn in mirovna gibanja, zunanje politike, novih manjšin, itd.
S forumi Mirovni inštitut odpira prostor javne debate o zamolčanih ali prezrtih perečih političnih, socialnih in kulturnih temah. Forumi sprva potekajo v Cankarjevem domu, pozneje pa tudi v drugih javnih prostorih. Po letu 2012 Javni forumi MI ponovno potekajo.
>> Arhiv Forumov Mirovnega inštituta 2001–2006

2001–2014

Izdajanje knjižne zbirke Politike

Zbirka Politike obravnava najrazličnejša vprašanja s področja javnega, političnega delovanja, teorije in prakse civilne družbe ter ustvarjanja javnih politik, pri tem pa gre predvsem za rezultate raziskav, ki potekajo na Mirovnem inštiutu. Urednik Aldo Milohnić.

2001–2021

Sodelovanje z The Guardian Foundation

Sodelovanje že prej poteka pod okriljem Zavoda za odprto družbo in se nadaljuje pod okriljem Mirovnega inštituta. Namen sodelovanja je izmenjava znanj in prizadevanje za novinarstvo v javnem interesu. V dvajsetletnem obdobju je okrog dvajset novinark in novinarjev iz slovenskega prostora obiskalo sedež Guardiana v Londonu. Podobno število Guardianovih urednikov, urednic, novinarjev in novinark je v tem obdobju obiskalo Slovenijo in druge države v regiji.

Študijskei obisk The Guardian Foundation leta 2008, v okviru projekta RARE. Od leve proti desni: Slavko Vizovišek (Večer), Jo Confino (Guardian), Brankica Petković (Mirovni inštitut), Ian Mayes (Guardian), Irena Štaudohar (Delo) in Ranka Ivelja (Dnevnik). Foto: arhiv Mirovnega inštituta

2002–2003
Mirovni inštitut koordinira skupino nevladnih organizacij ter posameznic in posameznikov, ki si prizadeva, da bi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja sledil najvišjim standardom na tem področju. Skupina z nekaterimi predlogi prepriča poslance, ne podprejo pa predloga o »informacijskem varuhu«. To napako popravijo leta 2005, ko državni zbor sprejme zakon o informacijskem pooblaščencu in določi njegove pristojnosti na podoben način, kot so leta 2003 predlagale nevladne organizacije.

2002–2011

Izdajanje knjižne zbirke Politike Symposion v angleščini

Zbirka Politike Symposion reflektira različna, pogosto zastrta vprašanja s področja politike, medijev in spola v mednarodni perspektivi. Urednica Mojca Pajnik.

2002

Nadaljevanje raziskav s področja kulture

Poteka več raziskav na temo gentrifikacije, kreativnih industrij, avtorskih pravic. Rezultati so knjige kot je denimo Kulturni revizionizem. Kultura med neoliberalizmom in socialno odgovorno politiko, Maje Breznik (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2004) in Knjižna kultura, Alda Milohnića, Janeza Juga, Maje Breznik, Silve Novljan (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2005).

Marec 2003
Začne se invazija ZDA na Irak (skupaj s »koalicijo voljnih«, torej tudi s podporo slovenske vlade).

2003–2004

Kampanja ob referendumu o vstopu v Nato

Mirovni inštitut zbira gradivo na temo vključevanja Slovenije v Nato. Izide več publikacij, denimo NATO – ZA in PROTI: Kratek vodič in Ne NATO, mir nam dajte. Sodelavci Mirovnega inštituta se vključujejo v kampanjo pred referendumom v medijih, oblikuje se po-referendumski štab v Menzi pri koritu 2004.

23. marec 2003
Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato. Za vstop v Nato glasuje 66%, proti je 34%.

2003–2021

Raziskovanje intersekcionalnih neenakosti

V več mednarodnih projektih in publikacijah se Mirovni inštitut ukvarja tako s teoretsko elaboracijo intersekcionalnosti kot tudi z analizo politik (ne)enakosti.
Na tem področju pridobi tudi prve velike mednarodne projekte sofinancirane s strani Evropske komisije, ki se ukvarjajo  z intersekcijami spola, trga dela, državljanstva in politik enakosti ter z vprašanji diskurzivne konstrukcije javnih politik.
Izideta knjigi Na križiščih diskriminacije. Večplastna in intersekcijska diskriminacija Romana Kuharja (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2010) in Vrata nisu baš odprta (treba da jih gurneš, pa da se otvaraju) Vlaste Jalušič in Majde Hrženjak (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2011). V knjigi The Discursive Politics of Gender Equality (ur. Emanuela Lombardo, Petra Meier, Mieke Verloo, Routledge, 2012) je objavljen prispevek Vlaste Jalušič.

2003–2004

Sodelovanje z romsko skupnostjo na medijskem področju

Mirovni inštitut v sodelovanju z romsko skupnostjo vodi več projektov za zagon romske radijske postaje Radio Romic v Murski Soboti. Poteka prizadevanje za zagon produkcije in predvajanja rednih programskih vsebin RTV Slovenija, ki tematizirajo življenje in položaj romske skupnosti v Sloveniji: radijska oddaja Naše poti – Amare Droma in televizijska oddaja Kaj govoriš – So vakeres.

2003–2004

Raziskovanje medijskega lastništva

Analize se osredotočajo na medijsko lastništvo v postsocialističnih državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Izide knjiga Media Ownership and Its Impact on Media Independence and Pluralism (ur. Brankica Petković, Mirovni inštitut, Ljubljana, 2004). Poročila osemnajstih držav in regionalni pregled so rezultat projekta v organizaciji South East European Network for Professionalisation of the Media (mreža SEENPM). Junija 2004 na Bledu poteka mednarodna
regionlana konferenca z naslovom Koncentracija medijskega lastništva in njen vpliv na svobodo medijev in pluralizma v soorganizaciji Mirovnega inštituta, mreže SEENPM in Sveta Evrope pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo.
V slovenščini izide knjiga Brankice Petković, Lenarta J. Kučića in Sandre Bašić-Hrvatin, Medijsko lastništvo. Vpliv lastništva na pluralizem in neodvisnost medijev v Sloveniji in drugih post-socialističnih evropskih državah (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2004).

2003
S spremembo Zakona o prekrških zoper javni red in mir je v Sloveniji ponujanje spolni storitev (prostitucija) dekriminalizirano. Zvodništvo ostane kaznivo dejanje. Leta 2006 Državni zbor ponovno odloča in kriminalizira »vsiljivo ponujanje spolnih storitev na javnem kraju«.

2003–2021

Raziskovanje trgovanja z ljudmi in seksualnega dela

Mirovni inštitut prične prevpraševati dominantno predstavo o prostitutki kot žrtvi in se zavzemati za spoštovanje delavskih in človekovih pravic seksualnih delavk_cev. Raziskovanje je zlasti osredotočeno na perspektive spola, dela in migracij. V ospredje postavljamo glasove in interese seksualnih delavk_cev in raziskujemo poti njihovega opolnomočenja.
Izide več publikacij:
– knjiga Prostitucija in trgovanje z ljudmi. Perspektive spola, dela in migracij Mojce Pajnik (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2008)
– priročnik Kakšne so vaše pravice? Informacije za seksualne delavke_ce Mojce Pajnik, Ivane Radačić, Neže Kogovšek Šalamon, Mojce Frelih in Emanuele Fabijan (Mirovni inštitut, Ljubljana in Institut društvenih znanosti Ivo Pilar, Zagreb, 2017)
– Izsledki raziskave Prostitucija v Sloveniji: Preliminarni izsledki raziskave in priporočila za politike Mojce Pajnik, Emanuele Fabijan, Mojce Frelih in Iztoka Šorija (Mirovni inštitut, Ljubljana in Institut društvenih znanosti Ivo Pilar, Zagreb, 2017).
– knjiga Prostitution in Croatia and Slovenia: Sex Workers’ Experiences (ur. Ivana Radačić in Mojca Pajnik, Mirovni inštitut, Ljubljana in Institut društvenih znanosti Ivo Pilar, Zagreb, 2017)

Posnetek razprave o seksualnem delu v kontekstu Srednje-Vzhodne Evrope in Balkana, Pritličje, Ljubljana, 2016. >> Več o dogodku

29. marec 2004
Slovenija postane članica zveze Nato.

1. maj 2004
Slovenija postane članica Evropske unije.

2004–2014

Nacionalna fokusna točka Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

Do leta 2007 na Mirovnem inštitutu deluje Fokusna točka Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije (EUMC), od leta 2007, in sicer po njeni ustanovitvi, Mirovni inštitut deluje kot nacionalni raziskovalni partner sedanje Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA).

2005

Prvi zaključen doktorat mladega raziskovalca  na temo LGBT študij na Univerzi v Ljubljani

Roman Kuhar doktorira na temo Intimno državljanstvo; privatne izbire, javne politike in vsakdanje življenje gejev in lezbijk. Objavljeno v knjigi Intimno državljanstvo (ŠKUC, zbirka Lambda, Ljubljana, 2010).

2005
Sprejet Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti.

2005–2021

Raziskovanje politične misli Hannah Arendt

Že od konca 1990-ih na Mirovnem inštitutu potekajo raziskave  o politični misli Hannah Arendt. Projekti se posvečajo proučevanju politike, oblasti, nasilja, države itd., ter se osredotočajo na konceptualne okvirje za razumevanje terorja in kolektivnih zločinov, kršenja pravic in oblikovanja ekstremističnih politik.
Leta 2006 poteka projekt Politika in oblast v času terorja: misliti s Hannah Arendt. Izide več publikacij in člankov, med drugim:
– Vlasta Jalušič, Post-totalitarian elements and Eichmann’s mentality in the Yugoslav war and mass killings (Berghahn Books, London, 2008)
– Vlasta Jalušič, Organized Innocence and Exclusion: “Nation-States” in the Aftermath of War and Collective Crime, 2007
– Vlasta Jalušič, Zlo nemišljenja. Arendtovske vaje v razumevanju posttotalitarne dobe in kolektivnih zločinov (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2009)
– Vlasta Jalušič, The European legacy in Africa, 2016
– Vlasta Jalušič, Refugees today: superflousness and humanitarianism, 2016

2005–2021

Kritične študije moškosti v kontekstu enakosti spolov in usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter skrbstvenih poklicev in odgovornosti

Potekajo raznoliki projekti, s katerimi Mirovni inštitut okrepi sodelovanje z javno upravo, sindikalnimi in delodajalskimi združenji, podjetji in drugimi organizacijami in v njih začne preoblikovati odnos do spolne delitve dela v družbi.
– Tematski blok Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo Prvi spol: Kritične študije moških in moškosti (ur. Majda Hrženjak, 2017), z izvirnimi nacionalnimi in mednarodnimi študijami razgrajuje samoumevnost in naturalizacijo moškosti kot spolno nevtralne kategorije. 
– Majda Hrženjak, Razsežnosti skrbstvenega dela (Založba Sophia, Ljubljana, 2018)
– Projekt Podporno delovno okolje za moške pri usklajevanju dela in skrbstvenih odgovornosti – MiC (2019–2022)
– Projekt Očka v akciji (2020–2022)
– Priročnik Ukrepi za usklajevanje plačanega dela in družine

2006

Bralna predstava Mišljenje brez oprijemalne ograje

Ob stoti obletnici rojstva Hannah Arendt Mirovni inštitut skupaj z Mestom žensk producira bralno uprizoritev razprave Hannah Arendt o Hannah Arendt iz leta 1972. Idejna zasnova in priredba: Vlasta Jalušič; prevod: Dušan Rebolj, režija: Rok Vevar; strokovni sodelavec: Aldo Milohnić; berejo: Savina Frangež, Gorazd Kovačič, Andrej Marković, Maja Pan, Dušan Rebolj, Miro Samardžija.
»Novembra 1972 je Toronto Society For The Study Of Social And Political Thought gostila konferenco z naslovom The Work of Hannah Arendt (Delo Hannah Arendt), na kateri je bila prisotna tudi filozofinja sama. Povabili so jo kot častno gostjo, vendar je hotela na konferenci sodelovati kot aktivna udeleženka. V treh dneh konference je kot odgovor na neposredna vprašanja, trditve, izzive ter prebrane referate spontano razkrila številne vidike in slog svojega mišljenja.«
(Melvyn A. Hill, v uredniškem uvodu k prepisu konference)

2006
Spremenjen zakon o volitvah v Državni zbor tako, da določa, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi. Po letu 2006 se število žensk v parlamentu poveča.

2006

Začetek postopka v primeru Izbrisanih na Evropskem sodišču za človekove pravice

Mirovni inštitut se od leta 2000 ukvarja s problematiko izbrisanih prebivalcev Slovenije. Na osnovi dotedanjega raziskovalnega in zagovorniškega dela na to temo v postopku na ESČP sodeluje tudi Mirovni inštitut.

1. januar 2007
Slovenija prevzame skupno evropsko valuto evro.

2007

Raziskovalni in akcijski projekti v podporo izbrisanim

Poteka več raziskovalnih in akcijskih projektov, ki nudijo podporo žrtvam izbrisa (t.j. izbrisanim) ter institucionalno in pravno pomoč.
– Projekt Izbrisani prebivalci Slovenije – Izziv za mlado nacionalo državo (2007–2009)
– Projekt Izbrisani: Poprava kršitev človekovih pravic (2010–2012)
– Izide knjiga Brazgotine izbrisa. Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva republike Slovenije Neže Kogovšek Šalamon, Jelke Zorn, Sare Pistotnik, Uršule Lipovec Čebron, Veronike Bajt, Brankice Petković in Lane Zdravković (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2010).
>> Spletna stran posvečena tematiki izbrisa

2007–2009

Proučevanje medvrstniškega nasilja

Raziskovanje se posveča možnosti sistematičnega vključevanja strukturnih kategorij kot so spol, etničnost, religija in izobrazba v preventivne programe proti mladostniškemu nasilju.
V okviru mednarodnega projekta Peerthink izide Priročnik za intersekcionalno preprečevanje mladostniškega nasilja v slovenščini.

2007–2016

Raziskovanje migracij, kritične perspektive integracije in migrantskega dela

Sodelavke Mirovnega inštituta intenzivno raziskujejo migracije, integracijo in migrantsko delo. Izide več odmevnih in citiranih strokovnih člankov v angleščini in slovenščini:
– Integration policies in migration between nationalising states and transnational citizenship, with reference to the Slovenian case Mojce Pajnik (izšlo v Journal of ethnic and migration studies. 2007, vol. 33, no. 5, str. 849-865)
– Migranti na trgu dela v Sloveniji Mojce Pajnik, Veronike Bajt in Sanje Herič (izšlo v Dve domovini: razprave o izseljenstvu, 2010, št. 32, str. 151-167)
– Migrant women’s transnationalism: family patterns and policies Mojce Pajnik in Veronike Bajt (International migration: quarterly review, 2012, vol. 50, no. 5, str. 153-168)
– Migrant education and employment equity in Slovenia: officially coveted, factually negated Mojce Pajnik in Veronike Bajt (izšlo v Poverty, class, and schooling: global perspectives on economic justice and educational equity, ur. E. L. Brown, P. C. Gorski, G. Lazaridis, Charlotte: Information Age Publishing, 2015, str. 111-128)
– Wasted precariat: migrant work in European societies Mojce Pajnik (objavljeno v Progress in development studies, 2016, vol. 16, no. 2, str. 159-172)

2008
V prvem polletju Slovenija predseduje evropskemu svetu v EU.

2008
Sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki določa vlogo in obvezo institucij pri interveniranju, bolj opolnomoči žrtve nasilja ter daje poudarek delu nevladnih organizacij na tem področju.

2008–2011

Raziskovanje vojn, kolektivnega nasilja in genocida

Poleg proučevanja vojn se Mirovni inštitut ukvarja tudi z dinamiko družbenih in političnih elementov sodobnega kolektivnega nasilja in množičnih zločinov ter njihovih posledic: proučuje povezave med oblastjo, nasiljem in terorjem po koncu vojne v Jugoslaviji pa tudi dinamiko elementov kolektivnega nasilja in množičnih zločinov ter posledice teh zločinov na povojno življenje na področju nekdanje Jugoslavije in Ruande. V okviru tega raziskovanja je 2008 potekala študijska pot v Ruando, nato pa tam še istega leta ustanovitev Ženskega centra.
– Vlasta Jalušič, Zlo nemišljenja. Arendtovske vaje v razumevanju posttotalitarne dobe in kolektivnih zločinov (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2009)
– Doktorat Jasminke Dedić Konstrukcija kolektivnih identitet in genocid v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi: primerjalna analiza (2008, mentorica Vlasta Jalušič)

2008

Ustanovitev Ženskega centra Nyamirambo v Kigaliju (NWC), Ruanda, in začetek delovanja na področju razvojnega sodelovanja

Center je ustanovljen s pomočjo Mirovnega inštituta. Sodelovanje z NWC poteka vse do danes skozi serijo projektov, ki jih financirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve. NWC ob izobraževalni in turistični dejavnosti leta 2011 ustanovi kooperativo Umutima, v kateri danes dela in se izobražuje več kot 50 žensk in moških. Začne se tudi raziskovanje problematike razvojnih politik na primeru Ruande. Rezultat je doktorat Maje Ladić z naslovom Vpetost dimenzije spola v razvojne strategije držav v razvoju: primer Ruande (2020).
– Projekt Trajnost NWC – družbenoekonomski angažma in zmanjševanje revščine v lokalni skupnosti Nyamirambo v Kigaliju (2010–2011)
– Ženske v Ruandi po genocidu 1994, odlomek iz dizertacije Maje Ladić
>> Spletna stran Nyamirambo Women’s Center

2008–2009

Raziskovanje medijskih politik in medijskega pluralizma

Oblikovanje kazalcev medijskega pluralizma, ki so še vedno podlaga za izvedbo rednega letnega monitoringa medijskega pluralizma v državah, članicah Evropske unije.
>> Spletna stran The Media Pluralism Monitor

2011

Dokumentarni film Save yourself? The life of a development project in Rwanda / Reši se? Življenje razvojnega projekta v Ruandi

Režija in fotografija: Vlasta Jalušič, produkcija: Mirovni inštitut, Ljubljana, 2011.
Film predstavlja osebni pogled raziskovalke, ki se je zapletla v delo na razvojnem projektu v Ruandi in se angažirala pri vzpostavljanju skupine za samopomoč in ženskega centra v četrti Nyamirambo v Kigaliju. Na ozadju zgodbe o Ruandi kot države, ki se nahaja med nasilno preteklostjo in globalno prihodnostjo, ki jo gradi na viziji enakosti spolov, prikazuje nastanek centra, individualne zgodbe, razkol med aktivističnimi ambicijami in realnostjo, ter krizo vodenja in njen iztek v »življenje razvojnega projekta«. Posnet je bil v Ruandi in jugozahodni Ugandi.
Film je »stranski produkt« treh projektov, ki so (bili) izvajani v okviru Mirovnega inštituta, njegov namen pa je spodbuditi kritično razmišljanje o motivih in realnosti projektov razvojnega sodelovanja. Nastal je s skromno finančno pomočjo Vlade Republike Slovenije in Evropske unije in z velikim vložkom prostovoljnega dela skupine ljudi, ki so pri projektu sodelovali.

2010–2015

Kontinuirano raziskovanje migracij v intersekciji z različnimi ranljivimi skupinami

Raziskave se nanašajo na migracije v presečišču s spolom ter uporabo digitalnih mrež, analizo migracijskih in azilnih politik, posebej v povezavi s t.i. schengensko periferijo, integracijo migrantov in migrantk na trg dela.
– Članek Digitalising sex commerce and sex work: a comparative analysis of French, Greek and Slovenian websites, by Mojca Pajnik, Nelli Kambouri, Matthieu Renault & Iztok Šori (2015)

2011

Dvajseta obletnica Mirovnega inštituta – izide knjiga Vojna in mir

Ob dvajseti obletnici ustanovitve Mirovnega inštituta posamezni ustanovitelji, ustanoviteljice, sodelavci in sodelavke prispevajo svoje kritične poglede na delovanje inštituta, na vprašanja vojn in miru na področju nekdanje Jugoslavije, novih vojnih zavezništev in udeležbe v mednarodnih vojaških intervencijah ter sodobnih problemov prepletanja miru in vojne.
Vojna in mir. Refleksije dvajsetih let (ur. Vlasta Jalušič, Mirovni inštitut, Ljubljana, 2011)

26. junij 2012

Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v prid izbrisanim

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice s sodbo potrdi, da je Republika Slovenija kršila pravice izbrisanih, in sicer 8. člen (pravica do varstva zasebnega in družinskega življenja) in 13. člen (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije o človekovih  pravicah.
>> Fotogalerija poti v Strasbourg na ESČP, 5.–6. 11. 2012

2012–2013
Po Sloveniji potekajo najbolj množični protesti po letu 1991, imenovani vstaje. Na njih ljudje izražajo nezadovoljstvo z lokalnimi in nacionalnimi oblastmi ter koruptivnostjo političnih in gospodarskih elit. Nastane več gibanj in iniciativ, ki opozarjajo na globalno krizo neoliberalizma, predvsem na vsiljene varčevalne ukrepe in splošno krizo predstavniškega političnega sistema. Odstopi župan Maribora Franc Kangler, razpade vlada Janeza Janše. Policija prvič v samostojni Sloveniji na protestnike in protestnice usmeri vodni top.

2012–2016

Ponovno potekajo Forumi Mirovnega inštituta

Forumi Mirovnega inštituta po letu 2012:
Protesti: Zakaj in kaj zdaj?, 12. 12. 2012

Izbris med pravom in politiko, 25. 2. 2013
Vaše življenje se snema: Vzpostavljanje družbe nadzora preko informacijskih in komunikacijskih tehnologij, 17. 10. 2013
Kriminalizacija upora – kriminalizacija življenja, 19. 3. 2014
V imenu ljudstva: rasizem, populizem in diskriminacija, 19. 11. 2014
Migracije in begunci, 8. 9. 2015
Vloga ženske v Islamu , 18. 1. 2016

2013–2014

Raziskovanje integritete medijev

Desetletje po prvi raziskavi medijskega lastništva v regiji Mirovni inštitut izvede tudi raziskavo o integriteti medijev v petih državah v regiji – Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Makedoniji in Srbiji. V Tirani poteka regionalna konferenca, izide knjiga z raziskovalnimi poročili o integriteti medijev z naslovom Media integrity matters – Reclaiming public service values in media and journalism (ur. Brankica Petković, Mirovni inštitut, Ljubljana, 2014).

2013–2016

Raziskovanje družbenih gibanj

Poteka intenzivno raziskovanje družbenih gibanj, zlasti vstaj (2012-2013). Ukvarjamo se z vprašanji politične participacije, ki se spreminja pod vplivom naraščajoče družbene kompleksnosti, vzpona informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter konvergence medijev. Izhajamo iz teze, da proces demokratizacije državljanstva v digitalnih družbah zahteva preoblikovanje politik, ki bodo bolj spodbujale vključevanje državljanov. Uvajamo digitalno državljanstvo kot perspektivo, ki je sposobna ustvariti povezanost državljanov s politiko tako, da se ti ne prepoznajo zgolj kot naslovniki politik, ampak tudi kot njeni avtorji.
Izide tematska številka Družboslovnih razprav, v kateri sodelavke in sodelavci inštituta analizirajo razloge za vstaje ter strategije delegitimizacije, nasilje in policijsko represijo.
Marko Ribać doktorira z disertacijo Vznik javnosti v času množičnih protestov v Sloveniji leta 2012 in 2013, za katero kasneje prejme priznanje za najboljšo doktorsko disertacijo Fakultete za družbene vede.

2013–2019

Proučevanje etike, kulture in prakse intervencij za preprečevanje nasilja

V okviru projekta CEINAV potekajo raziskave, ki primerjajo intervencije v primeru medpartnerskega nasilja, zlorabe otrok, trgovine z ljudmi ter spolnega nadlegovanja v luči feminističnih etičnih teorij in teorij kompleksnih neenakosti.
– Vlasta Jalušič, Spolno nadlegovanje v šolah: lekcije, potencial in omejitve pristopa »aktivnih opazovalcev«, Šolsko polje, XXX, 2019

Film Everything I Told Them / Vse, kar sem jim povedala (Vlasta Jalušič, Lana Zdravković, 2016, 47 min.) v dokumentarni obliki odpre vprašanja, zakaj se kljub izrecnemu evropskemu konsenzu o prenehanju nasilja nad ženskami in zaščiti otrok prakse posredovanja in njihove utemeljitve med državami tako razlikujejo, in kako se lahko politike in institucionalne prakse, ki zagotavljajo tako “najboljše za otroka”  kot svobodo in varnost žensk pred nasiljem, razvijajo različno ter imajo precej različne učinke za prikrajšane manjšine v vsaki državi.

12. marec 2014
Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice s sodbo razsodi o višini materialne odškodnine za šest izbrisanih pritožnikov.

2014–2019

Seminar za politično teorijo

Po zaključku Delavsko punkerske univerze na Mirovnem inštitutu poteka študijski Seminar za politično teorijo, ki se ga udeležujejo mlajši akademiki, akademičarke ter študentje in študentke filozofije, sociologije in političnih ved. Na seminarju poteka branje temeljnih tekstov politične teorije in filozofije, med drugim Kanta, Hegla in Spinoze.

2015
Izbruhne t.i. begunska humanitarna in politična kriza v Evropi (poimenovana tudi European summer of migration), ko se zaradi vojn v Afganistanu, Siriji in Iraku in drugih konfliktov ter nemogočih življenjskih razmer v nekaterih delih globalnega juga izjemno poveča število beguncev in begunk, ki vstopajo v EU po »balkanski begunski poti«. V Sloveniji se za pomoč beguncem in begunkam angažira izjemno veliko število prostovoljcev in prostovoljk, vlada pa popolnoma zapre meje in na mejo s Hrvaško položi rezilno žico.

2015–2017

Raziskovanje sovražnega govora in ustanovitev Sveta za odziv na sovražni in diskriminatorni govor

Izide knjiga Razor-Wired (ur. Neža Kogovšek Šalamon in Veronika Bajt, Mirovni inštitut, Ljubljana, 2016), ki se osredotoča na čas tako imenovane begunske krize (september–december 2015). Cilj publikacije je predstaviti dejstva, pojasniti spremembe v državni politiki in postopkih z begunci_kami, in kritično analizirati stanje, medije in odzive širše javnosti.
Svet za odziv na sovražni in diskriminatorni govor je bil ustanovljen kot odziv na porast sovražnega govora na spletu, zlasti usmerjenega proti migrantom_kam. Devetčlansko neodvisno telo pripravlja odzive na pojave sovražnega govora. Ves čas delovanja Svet sprejema javne pobude.

2015–2021

Intenzivno raziskovanje integracije oseb z mednarodno zaščito ter drugih skupin imigrantov in imigrantk

Proučevanje razumevanja integracije in integracijskih politik na državni ter EU ravni. Primerjalne študije, razvijanje modelov integracije, na trgu dela in v šoli, izobraževanje deležnikov in deležnic. Razvijanje indikatorjev na različnih področjih integracije: socialnoekonomskem, kulturnem, pravnem, na področju vsakdanjega življenja.
Izide več znanstvenih člankov in poročil:
– EU policy framework for integration of migrant children. Migrant children and communities in a transforming Europe, Vlasta Jalušič, Veronika Bajt, Rachel Lebowitz (Znanstveno-raziskovalno središče Koper, 2019)
– Nacionalni mehanizem za evalvacijo integracije. Slovenija: poročilo za leto 2018, Maja Ladić, Veronika Bajt, Vlasta Jalušič (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2020)
– A paradigm shift framed by a crisis: recent debates on immigration and integration in six EU countries / Sprememba paradigme skozi okvir krize: razprave o priseljevanju in integraciji v šestih državah EU, Vlasta Jalušič in Veronika Bajt (Annales, Anali za istrske in mediteranske študije, Series Historia et Sociologia, 30, 2020).
Leta 2017 in 2018 potekajo delavnice Vključevanje migrantov in migrantk v trg dela: pasti, priložnosti, nasveti, ki jih Mirovni inštitut organizira skupaj s partnerskimi organizacijami.

Nastane tudi 7 kratkih filmov, ki prikazujejo izkušnje ljudi iz 7 držav (Bosna in Hercegovina, Tunizija, Afganistan, Irak, Maroko, Sirija, Zimbabve) pri iskanju zaposlitve oz. pri delu v Sloveniji.

2016

25. obletnica delovanja Mirovnega inštituta

Objavljenih je 25 dosežkov Mirovnega inštituta. Članek o Mirovnem inštitutu kot primeru posebnega sociološkega pristopa in povezovanja raziskovanja s teorijo je objavljen v Zborniku o slovenski sociologiji.
Vlasta Jalušič napiše članek o Mirovnem inštitutu kot socialni inovaciji.

2015–2016
Azilna zakonodaja se začne spreminjati. Dostop do mednarodne zaščite je zmanjšan.

2016–2021

Kritične analize kriminalizacije migracij, azilnih politik, integracije imigrantov in imigrantk

Ob raziskovanju problematike migracij (tudi kontinuiranem spremljanju in oblikovanju indikatorjev za vrednotenje teh politik) poteka stalno zagovorništvo in izobraževanje o teh temah ter več praktičnih projektov in dejavnosti.
Leta 2019 izide tematska številka revije Dve domovini/Two Homelands Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU na temo kriminalizacije migracij, v katerem so objavljeni prispevki vseh devetih članov in članic projektne skupine Krimigracije med človekovimi pravicami in nadzorom. V člankih raziskovalci in raziskovalke predstavljajo svoje raziskovalno delo, ki zajema široko geografsko področje in vrsto oblik kriminalizacije na področju migracij.
Kot rezultat projekta izide tudi knjiga Causes and Consequences of Migrant Criminalization (ur. Neža Kogovšek Šalamon, Springer, 2020), ki predstavi multidisciplinarni pogled na kriminalizacijo migracij.

2016–2021

Raziskovanje medijskega in političnega populizma, medijske industrije in spolne diferenciacije

Raziskave vključujejo analize delovanja, diskurza in praks populističnih gibanj: od spletnega komuniciranja, ki se jih politični akterji poslužujejo za širjenje idej, mobilizacijo volivcev in volivk do študij primerov, ki vključujejo begunsko krizo, odzive na migracije in pravice marginaliziranih skupin in skupnosti.
Izideta knjigi Populism and the Web (ur. Mojca Pajnik in Birgit Sauer, Routledge, 2017) ter Mediji in spol: strukture in prakse neenakosti (ur. Mojca Pajnik in Breda Luthar, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2019).
>> Spletna stran Politični in medijski populizem. “Begunska kriza” v Sloveniji in Avstriji

2017
Sprejet je Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), ki nadomesti zakon o istospolni partnerski zvezi in skoraj izenači takšno zvezo z zakonsko zvezo, a parom ne omogoča posvojitve otrok ali oploditve z biomedicinsko pomočjo.

2017

“Indeks brezdržavljanskosti”

Vse do danes Mirovni inštitut v sodelovanju z European Network on Statelessness pripravlja pregled stanja v Sloveniji, ki omogoča primerjavo med tem, kako različne evropske države ščitijo pred brezdržavljanskostjo in se odzivajo nanje.

2017–2021

Raziskovanje in oblikovanje podpornih mehanizmov za polno uresničevanje in dostop do pravic

Različni projekti, ki potekajo tako v podporo žrtvam kaznivih dejanj kot tudi za izboljšanje dostopa do pravic v kazenskih in sodnih postopkih, procesnih pravic in podobno.
Izide več publikacij:
– Dostojanstvo med sojenjem, nacionalno poročilo o izvajanju priporočila o procesnih jamstvih za ranljive osebe, osumljene ali obdolžene v kazenskem postopku (c(2013) 8178/2 v Sloveniji,
Katarina Vučko in Neža Kogovšek Šalamon (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2018)
– V policijskem pridržanju 2, nacionalno poročilo za Slovenijo, Katarina Vučko in Neža Kogovšek Šalamon (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2018)
– Krepitev procesnih pravic v kazenskih postopkih: učinkovito izvajanje pravice do odvetnika in pravne pomoči v kazenskem postopku. Študija o Sloveniji, Katarina Vučko, Neža Kogovšek Šalamon, Majda Hrženjak (Mirovni inštitut, Ljubljana, 2018)

2018

Uspešna pritožba na ESČP glede programskega financiranja

Mirovni inštitut uspe s pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice proti državi Sloveniji iz leta 2013 v zadevi Programskega financiranja (kršenje pravice do poštenega sojenja) ter dobi povrnjene stroške in nematerialno škodo.

2018–2021

Podpiranje nadzorne vloge neodvisnih medijev in kritične javnosti v Sloveniji in državah zahodnega Balkana

Več projektov na temo krepitve etičnih standardov, nadzorne vloge civilne družbe, medijske in informacijske pismenosti ter analiz komuniciranja, ki razširja sovraštvo, dezinformacije in propagando v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana.
Mirovni inštitut je vključen v mrežo South East European Network for Profession­alization of Media (SEENPM).
Izide knjiga Media and Information Literacy in the Western Balkans: Unrealized Emancipatory Potential (ur. Brankica Petković, Mediacentar, Sarajevo, 2019).

2018–2022

Raziskovalna mreža FRANET

Leta 2018 Mirovni inštitut postane nacionalni partner v raziskovalni mreži FRANET, ki jo je ustanovila Agencija EU za temeljne pravice (FRA). Člani mreže imajo nalogo zbirati relevantne nacionalne podatke in izvajati raziskovalne naloge na področju temeljnih pravic.

2019

EAPN Evropska mreža organizacij na temo revščine

Mirovni inštitut so-ustanovi mrežo organizacij, ki delujejo na področju revščine in socialne izključenosti – EAPN Slovenija.

Januar 2020
Začne se pandemija covid 19 in z njo povezana dolgotrajna vsestranska kriza.

2020–
Od začetka nastopa vlade Janeza Janše potekajo proti njej javni protesti. Udeleženci in udeleženke opozarjajo na širjenje sovraštva s strani vladnih predstavnikov, na razgradnjo demokratičnih institucij in pravne države ter razraščajočo korupcijo. Zaradi omejitev gibanja med epidemijo virusa Covid-19 potekajo protesti individualno, z balkonov in na kolesih (petkovi kolesarski protesti). Vlada skuša demokratične proteste zatreti z visokimi globami, ki jih sodišča kasneje večinoma ovržejo.

2020

Mirovni inštitut pridobi financiranje ARRS za Raziskovalni program Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja

Raziskovalni program naslavlja problem razvrednotenja človekovih pravic in ideje enakosti med ljudmi v dobi globalnega vladovanja, na podlagi česar s historično senzibilnostjo in z referenco na preteklost, skozi sedanjost razmišlja o možni prihodnosti evropskega humanizma, utemeljenega na človekovih pravicah.
>> Spletna stran Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja

Oktober 2020
Ministrstvo za kulturo sredi strogih ukrepov proti pandemiji poskuša izseliti nevladne organizacije iz stavbe na Metelkovi 6 v Ljubljani.

>> Spletna stran Ne gremo z Metelkove

2020–2021
Vlada Republike Slovenije sprejema vrsto ukrepov, ki so neskladni z ustavo in zakoni ter izkorišča pandemijo za represijo nad drugače mislečimi in drugačnimi.

2020–2021

Proučevanje vpliva ukrepov za zajezitev epidemije na različne skupine prebivalstva

Raziskava ugotavlja kako ukrepi zaradi covidne bolezni 19 vplivajo na na intimna življenja posameznic in posameznikov.
Septembra 2020 se izvede prvi simpozij raziskovalnega programa Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja: Aktualne študije povezane z epidemijo virusa covid-19.
>> Epidemija je družbeni in ne le zdravstveni problem, intervju z Iztokom Šorijem

Januar 2021
Ljubljanska občina, ki ji županuje Zoran Janković, ob podpori varnostne službe in policije nasilno izprazni prostore Avtonomne Tovarne Rog. Z deložacijo uporabnikov in uporabnic ROG-a je uničena ena redkih avtonomnih skupnosti v Sloveniji, ki je delovala 15 let.

Februar 2021
Sprejeta je spremenjena definicija posilstva v kazenskem zakoniku po vzoru »samo da pomeni da«.

Julij 2021
Naravovarstvene in okoljevarstvene nevladne organizacije zberejo več kot 50.000 podpisov in vložijo zahtevo za razpis referenduma o Zakonu o vodah (Referendum za pitno vodo), ki med drugim odpira možnost pozidave priobalnih zemljišč. Na glasovanju, ki je potekalo v nedeljo 11. julija, 682.760 volivcev in volivk (oziroma skorajda 87 % vseh, ki so oddali svoj glas) zakon zavrne. To je velika zmaga za naravo in nevladne organizacije, ki jim skuša vlada vse od nastopa mandata omejiti delovanje.

Avgust 2021
ZDA in Nato se po 20 letih umakneta iz Afganistana, oblast ponovno prevzamejo talibani.

29. september 2021

Praznovanje 30. obletnice Mirovnega inštituta

>> Javni dogodek ob 30. obletnici Mirovnega inštituta: Kdo smo MI?